Danes je tak deževen dan in psa morem peljati na sprehod. Še prej sem se spomnila, da morem skočit do lekarne po tablete za grlo, ker me nekaj praska po njem. V lekarni pa imajo ravno predstavitev kreme Glukozamin in prijazna farmacevtka, me seveda prepriča, da jo kupim.
Na poti domov razmišljam, kako sem neumna, da sem se pustila prepričati in kupila Glukozamin gel. Kaj bom z njim počela? Z možem nisva tako stara, da bi potrebovala takšne kreme. No, nikoli se pa ne ve. Jo bom pa babici dala, ko jo naslednjič obiščem, saj velikokrat potoži, da ima težave s sklepi.
Z Brinom (psom) se odpraviva na sprehod. Greva po običajni gozdni poti. Ker sem malo pod stresom, se kljub slabemu vremenu odpraviva na malo daljši sprehod, saj imam dežnik za vsak slučaj. Še vedno mi ne gre iz glave Glukozamin gel in njegova zasoljena cena. Ko tako hodiva že dobro uro, se le odločiva in obrneva proti domu. Začelo je deževati, zato sem želela piti čim prej domov in sva z Brinov ubrala bližnjico. Po približno 20 minutah hoje sva prišla na takšno blato, da nisva mogla ne naprej in ne nazaj. Tedaj pa se je zgodilo. Tako nesrečno sem padla, da sem si nategnila koleno. Kako me je bolelo. Doma ni bilo nikogar, ki bi lahko prišel po naju, zato sva počasi korakala oziroma bolj poskakovala do doma. Takoj sem se spomnila na Glukozamin gel in prešinila me je misel, da sem si to nesrečo čisto sama »zacoprala«, ker sem ga kupila.
Po 1 uri počasne hoje domov nama je končno le uspelo. Najprej se je bilo potrebno umiti, potem sem pa kar vzela Glukozamin kremo in si jo na vsake pol ure vtrla v boleče koleno. Za enkrat se ni poznalo, da bi me bolečina pojenjala, a upam, da bo kmalu bolje.