Kemoterapija je zdravljenje raka s pomočjo citostatikov. Velja za enega od načinov sistematičnega zdravljenja raka. Z njo se želi torej ozdraviti raka, preprečiti njegovo širjenje, upočasniti samo rast tumorjev in ne nazadnje ublažiti simptome oziroma znake, ki jih bolezen povzroča.
Citostatiki so vrsta zdravil, ki uničujejo rakave celice, in to kjer koli po telesu, torej ne samo na enem mestu. Delujejo pa tako, da učinkovito preprečujejo delitev celic raka. Prizadenejo pa v resnici prav vse celice, ki se hitro delijo. To pomeni, da ne uničujejo samo rakavih celic, posledično zdravljenje s pomočjo kemoterapije spremljajo tudi različni nezaželeni učinki. Ob besedi kemoterapija tako pogosto najprej pomislimo tudi na bruhanje in na slabost.
Vrste kemoterapij
Vsekakor kemoterapija ni ena sama. Znanih je namreč kar nekaj vrst tovrstnega zdravljenja raka. Med njimi je tudi dopolnilna kemoterapija oziroma adjuvantna kemoterapija. Bolnik jo prejme po operaciji. Njen ključni namen pa je zmanjšati tveganje za samo ponovitev bolezni pa tudi ozdravitev.
Ena od vrst je tudi kemoterapija, ki se izvaja po operaciji. Imenuje se neoadjuvantna. Njen namen pa je na primer velik tumor čim bolj zmanjšati. Posledično ga je potem mogoče operirati s čim manj radikalno operacijo.
Odziv bolezni na kemoterapijo
Znano je, da kemoterapija lahko ozdravi približno 70 % bolnikov z rakom. Nekaterim med njimi se stanje izjemno izboljša, kljub temu da niso ozdravljeni. Na tovrstno zdravljenje pa se na primer slabo odzovejo melanom, rak na ledvicah, trebušni slinavki.
Na samem začetku smo omenili, da kemoterapija lahko poleg rakavih celic prizadene tudi zdrave celice oziroma tiste, ki se hitro delijo. In ker imajo zdrave celice v primerjavi z rakavimi veliko sposobnost obnavljanja, so tako učinki citostatikov le prehodni. Hitro rastoče zdrave celice so celice kostnega mozga. Tam pa dozorevajo krvne celice, celice prebavnega trakta, spolne celice ter celice lasišča.
…
